»Iz sredstev solidarnostnega sklada se bo lahko krila višina stroškov, da ponovno zgradimo cesto širine treh metrov, pločnik in morebiti oporni zid pa bo se kril iz drugih virov.«
»Podnebne spremembe še naprej povečujejo pogostost in resnost naravnih nesreč. Pomoč iz solidarnostnega sklada je zdaj še pomembnejša kot kdaj koli, da bi omilili finančne posledice tovrstnih dogodkov, obenem pa dali upanje ljudem. Sloveniji stojimo ob strani, kar potrjuje tudi dejstvo, da je predplačilo 100 milijonov evrov največje doslej v okviru sklada.«
»Gre za zelo dobro novico; predvsem za tiste, ki so utrpeli največjo škodo v času poplav, in za tiste, ki smo pripravljali vlogo za solidarnostni sklad, ki jo je bilo treba pripraviti v relativno kratkem času.«
»Koliko denarja bomo prejeli še v preostalem delu, je predvsem odvisno od finančnih sposobnosti komisije, prepričan pa sem, da bomo dosegli na podlagi vloge in zelo utemeljenih podatkov v njej tisti znesek, o katerem smo govorili. Pričakujemo torej še do 300 milijonov evrov, če bo pa kaj več, bomo pa tudi veseli.«
»Zgodbe, ki sem jih srečala po terenu, ko sta dva soseda začela takoj pomagati drug drugemu, čeprav prej 20 let nista spregovorila besede med sabo. Vse to kaže, kako Slovenci znamo pomagati sočloveku v stiski.«
»Oba skrajna pola, skrajno levo in skrajno desno, morata bistveno bolj paziti, kako komunicirata, ker so prav podporniki skrajne levice in skrajne desnice tisti, ki so najbrutalnejši na družbenih omrežjih, pa morda tudi v realnem življenju.«
»Twitter je greznica sovražnosti, na Facebooku so že malce bolj vljudni, ko pa gremo na teren, med ljudi, ko se pogovarjam iz oči v oči, tega res ne čutim, to me neskončno veseli, verjamem, da dobro vedno prevlada nad zlim in vedno bo.«
»Ateja je vrglo čez to okno ven, je mislil, da bo umrl. Bil je v dnevni sobi, šel je po tablete, voda je pritekla. Notri je bilo čisto temno, potem se je razsvetlilo. Takrat je naletel na kamen, razbil okno in ga je voda ven vrgla.«
»Najslabše je, ko ti gre v petih minutah 40 let življenja. Spomini in vse je šlo. Nič ne ostane, nobene slike. Nič, nič … Če pa kaj najdeš, pa je zanič. Tam imam notri ene buteljke, vse sem zdaj ven prinesel. Vsaj za spomin.«
»Mi smo prišli sem goli in bosi, še cunje, ki smo jih imeli na sebi, niso bile naše, majice, škornje. Ničesar nismo imeli, so nam dobri ljudje kar pomagali. Tako da zdaj tu srečno živimo, mislim, živimo neko normalno življenje.«
»Mama je bila na drugi strani in jo je tudi odplavilo skozi okno ven in je padla v klet. Hvala Bogu je bila v kleti že voda in se ni ubila, voda jo je naplavila na cesto in je tam potem počakala. Tako da sta oba preživela.«